ja_mageia

Strežnik je večuporabniški računalnik. Da postane računalnik strežnik, teoretično ne potrebujemo nobene posebne strojne opreme. Je pa res, da v praksi marsikaj ločuje industrijske strežnike od navadnih večuporabniških računalnikov, kot so druge vrste in tehnologije komponent (procesorjev, delovnega pomnilnka, matičnih plošč, mrežnih kartic, kontrolerjev, trdih diskov, napajalnikov...), kot tudi večje število vgrajenih enakih komponent (npr. trdih diskov, napajalnikov...).

Strežnik ima ponavadi zagotovljeno redundanco za morebitno odpoved trdih diskov, s čimer preprečujemo v prvi vrsti izgubo podatkov, lahko pa ima reduncanco nekaterih drugih kompoment, kar preprečuje morebiten izpad delovanja.

Naloga strežnika je kontrolirati in omogočiti dostop do njegovih sredstev. Aplikacije na strežniku morajo biti ograjene (ločene) druga od druge, da napaka ene aplikacije ne vpliva na izvajanje druge. Prekinjevalna večopravilnost onemogoča, da bi en sam proces uporabil vsa sredstva, ki jih ima na voljo strežnik in tako oviral učinkovito izvajati druge procese.

• Aplikacijski strežnik zagotavlja, da se izvaja logika npr. poslovnih procesov na strežniku povsem centralizirano. Tak strežnik uporabljajo pogosto tanki odjemalci (thin client), kot je npr. internetni brskalnik.
  
• Datotečni strežnik zagotavlja shranjevanje in upravljanje dostopov do datotek na centralni lokaciji. Omogoča tudi lažjo izvajanje varnostih kopij datotek, kot če bi bile te razpršene povsod po sistemu.
  
• Strežnik za tiskanje zagotavlja možnost tiskanja na tiskalnike in upravljanja dostopov do tiskalnikov, ki so povezani v omrežje, iz kateregakoli računalnika v omrežju.
  
• Infrastrukturni stežniki skrbijo, da omrežje in naprave med seboj lahko komunicirajo, skrbijo za preverjanje identitete uporabnikov ter naprav ipd.
• DB strežnik, na katerem  je nameščena baza podatkov, sistem za upravljanje z bazo podatkov...